Čatež ob Savi, 15. in 16. oktober 2025
V Termah Čatež je 15. in 16. oktobra 2025 potekal 53. Geodetski dan, osrednji letni strokovni dogodek slovenske geodetske stroke. Organizatorji – Zveza geodetov Slovenije in Dolenjsko geodetsko društvo v sodelovanju z UL FGG, Geodetsko upravo RS, Geodetskim inštitutom Slovenije, Inženirsko zbornico Slovenije ter Združenjem geodetskih izvajalcev GIZ-GI – so tudi letos pripravili bogat strokovni program, ki je v Čatež ob Savi privabil več kot 400 udeležencev iz akademskega, javnega in zasebnega sektorja.
Osrednja tema dogodka je bila povezava med geodezijo in energetiko, področjema, ki v zadnjih letih še posebej tesno soustvarjata prostorski razvoj in podpirata prehod v trajnostne energetske rešitve. Dogodek se je začel z uvodnimi nagovori mag. Tonija Levičnika, predsednika Zveze geodetov Slovenije, ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra, generalnega direktorja GURS Tomaža Petka, župana občine Brežice Ivana Molana in predsednika Dolenjskega geodetskega društva dr. Primoža Mavsarja. Svoja razmišljanja so usmerili predvsem v strateško vlogo geodetske stroke pri umeščanju energetskih objektov, obvladovanju prostorskih podatkov ter zagotavljanju kakovostnih podlag za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na razvoj države.
Plenarni del srečanja, ki ga je povezovala prof. dr. Anka Lisec, je postregel z mednarodno zasedbo vabljenih predavateljev. Dr. Fabio Remondino (Fondazione Bruno Kessler, Italija) je predstavil vlogo najnovejših geoinformacijskih tehnologij in umetne inteligence v sistemih odločanja, prof. dr. Paul Becker (BKG, Nemčija) je prikazal korake in izzive pri razvoju digitalnega dvojčka Nemčije, Maja Pupačić iz Državne geodetske uprave Hrvaške pa je predstavila večletni program katastrskih izmer, ki ga Hrvaška izvaja na nacionalni ravni. Plenarna predavanja so nakazala ključni poudarek letošnjega dogodka: preplet hitro razvijajočih se tehnologij in potreb energetskega sektorja, ki vse bolj sloni na kakovostnih prostorskih podatkih.
V prvem sklopu predavanj, ki ga je vodil doc. dr. Jernej Tekavec, so se predavatelji posvetili umeščanju energetske infrastrukture v prostor, vlogi geodezije v državnih prostorskih načrtih ter razvoju energetskih digitalnih dvojčkov. Posebna pozornost je bila namenjena izzivom, ki jih prinaša vzpostavljanje nacionalnih geoprostorskih digitalnih dvojčkov. Popoldanski sklop, ki ga je moderiral Uroš Alič, je bil namenjen evidentiranju energetske infrastrukture. Predstavitve so obravnavale nove geodetske pristope, pravne vidike evidentiranja služnosti ter praktične izkušnje javnih služb in energetskih podjetij.
1. dan
Drugi dan srečanja se je začel s sekcijo o monitoringu energetske infrastrukture pod vodstvom doc. dr. Aleša Marjetića. Predavatelji so prikazali rabo LiDAR podatkov in umetne inteligence pri ocenjevanju vegetacije ob elektroenergetskih omrežjih, rezultate tehničnega opazovanja hidroenergetskih objektov, meritve žerjavnih prog in možnosti uporabe visokoločljivostnih satelitskih posnetkov v javni upravi. Nadaljevanje dogodka je prineslo še sekcijo o aktualnih novostih v geodetski stroki in upravi, ki jo je vodila doc. dr. Mihaela Triglav Čekada. Predstavitve so vključevale tematike osebnih podatkov v katastrskih postopkih, posebnih okoliščin pri množičnem vrednotenju, ekonomskih vidikov geodetskih storitev, zakonodajnih sprememb ter zgodovinskega pregleda petih desetletij cikličnega aerofotografiranja v Sloveniji.
Pomemben del Geodetskega dneva je bila razstava, na kateri so se predstavila številna podjetja s področja geodezije in geoinformatike. Udeleženci so se lahko seznanili z najnovejšimi instrumenti, metodami zajema podatkov, fotogrametričnimi in laserskimi tehnologijami ter programskimi rešitvami. Nekatera podjetja so pripravila tudi svoje strokovne predstavitve v mali dvorani, kar je dodatno obogatilo program. Prisotnost razstavljavcev je bila tudi letos izjemno dragocena, saj je omogočila neposreden vpogled v tehnološki razvoj in praktične aplikacije v gospodarstvu.
Dogodek se je drugi dan zaključil s pogostitvijo in neformalnim druženjem. Organizatorji so se ob tej priložnosti zahvalili vsem predavateljem, razstavljavcem, sponzorjem in udeležencem, ki so prispevali k uspešni izvedbi dogodka. 53. Geodetski dan je ponovno potrdil, da je povezovanje znanja, tehnologij in izkušenj ključnega pomena za prihodnost geodetske stroke – še posebej v obdobju energetskih izzivov in prostorskega preoblikovanja, ki zahtevata celosten, interdisciplinaren pristop.
2. dan
V večernem delu prvega dne je potekala tradicionalna Slavnostna akademija Zveze geodetov Slovenije, ki je tudi letos združila domače in tuje predstavnike geodetske stroke, akademske sfere, gospodarstva in državne uprave, ki s skupnim znanjem in prizadevanji prispevajo k razvoju prostora. V okviru letošnjega dogodka, posvečenega temi Geodezija in energetika: Skupaj v prostoru, je akademija hkrati zaznamovala 14. evropski dan geodetov in geoinformatikov, ki poudarja pomen stroke pri soustvarjanju prostora prihodnosti.
Slavnostni večer se je začel ob zvokih Zdravljice v izvedbi Okteta Jurij Dalmatin, najstarejše vokalne skupine iz Boštanja pri Sevnici, ki neprekinjeno deluje že več kot šest desetletij. Njihova izvedba slovenske himne je uvedla udeležence v slovesni začetek dogodka, posvečenega počastitvi dosežkov in posameznikov, ki so s svojim znanjem in delom pustili pomemben pečat v razvoju geodetske stroke.
Slavnostna akademija
Uvodnemu glasbenemu delu sta sledila nagovora, ki sta navzoče spomnila na vlogo geodetske stroke pri povezovanju znanja, tehnologij in ljudi. Navzoče je najprej v imenu ministra Ministrstva za naravne vire in prostor Jožeta Novaka nagovoril Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije, saj je bil minister zaradi objektivnih okoliščin odsoten. Zbrane je nato nagovoril še mag. Toni Levičnik, predsednik Zveze geodetov Slovenije, ki je poudaril, da geodezija prostoru daje obliko, energetika pa mu vdihuje življenje – in prav njuno sodelovanje ustvarja temelje za trajnostno in pametno prihodnost. »Prostor brez načrta je le praznina. Energija brez usmeritve je le potencial. Ko združimo oboje – prostor, ki ga razumemo, in energijo, ki jo usmerimo – ustvarimo prihodnost, ki ni le mogoča, temveč trajna,« je sklenil.
Osrednji del večera je bil namenjen podelitvi priznanj, s katerimi Zveza geodetov Slovenije izkazuje zahvalo in spoštovanje tistim, ki s svojim znanjem, predanostjo in dolgoletnim delom bogatijo stroko in prispevajo k njenemu ugledu. Priznanja sta podelila predsednik Zveze mag. Toni Levičnik in generalna sekretarka Marina Lovrić, ki sta se prejemnikom ob tej priložnosti zahvalila za njihov prispevek k razvoju geodetske stroke ter spodbujanju strokovnega sodelovanja in prenosa znanja na mlajše generacije.
Priznanja za pomemben prispevek k razvoju geodetske stroke so prejeli Anton Kupic, Franc Ravnihar, Gvido Pehar, Andreja Osolnik, Rastko Logar, Vojteh Holc in Iztok Lampelj. Nagrajenci so s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevali k napredku geodetske službe, razvoju evidenc, izboljšanju postopkov ter krepitvi sodelovanja med stroko, državo in uporabniki. Njihovo delo povezujejo predanost, odgovornost in spoštovanje do poklica, zato so podeljena priznanja iskren poklon celotne geodetske skupnosti.
Sledila je podelitev plaket za življenjsko delo, najvišjega priznanja Zveze geodetov Slovenije, ki ga prejmejo posamezniki za izjemen prispevek k razvoju in prepoznavnosti stroke. Letos sta ju prejela Miran Brumec in Tone Kogovšek. Brumec je s svojim dolgoletnim strokovnim in pedagoškim delom pustil močan pečat na področju zemljiškega katastra in prostorske informatike, Kogovšek pa kot pobudnik digitalne preobrazbe zemljiškega katastra ter avtor programskega paketa INKAT, ki je pomembno zaznamoval proces digitalizacije geodetskih podatkov v Sloveniji.
Slavnostni večer se je nadaljeval v sproščenem vzdušju, ob pogovorih, glasbi in plesu, kjer ni manjkalo dobre volje, iskrenih nasmehov in prijateljskih besed,
