50. geodetski dan, Digitalna preobrazba za trajnostne odločitve v prostoru

V uvodnem delu na 50. geodetskem dnevu v Velenju je preko 350 udeležencev letošnjega jubilejnega geodetskega posveta nagovoril predsednik Zveze geodetov Slovenije, mag. Gregor Klemenčič, ki je med drugim izpostavil vlogo Zveze geodetov Slovenije pri prenosu znanja in dobrih praks med različnimi deležniki geodetske stroke. Pomen geoprostorskih podatkov in prostorske informacijske infrastrukture za odločitve v prostoru, vključno s prostorskim načrtovanjem in upravljanjem prostora, je v svojem pozdravnem govoru izpostavil Uroš Brežan, minister za okolje in prostor. Generalni direktor geodetske uprave, Tomaž Petek, je nadalje predstavil geodetske dneve tudi kot forum za izmenjavo strokovnih mnenj ob izzivih, ki jih med drugim stroki prinaša sprememba zakonodaje, kot je to danes primer za področja katastrov nepremičnin. Dr. Anka Lisec, predstojnica Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani je udeležence spomnila na leto 1968 in prvi geodetski dan, kjer so obravnavali zelo podobne strokovne izzive kot danes, le da so tokrat tehnološki, kadrovski in družbeni izzivi postavljeni v novi časovni okvir. Pozdravnim nagovorom občine gostiteljice, župana Mestne občine Velenje, Petra Dermola, in predsednika Celjskega geodetskega društva, Mitje Domajnko je sledil strokovni posvet, začenši s plenarnimi predavanji eminentnih gostov iz tujine.

V četrtek, 22. septembra 2022, je bila v Domu kulture Velenje slavnostna akademija Zveze geodetov Slovenije ob jubilejnem 50. geodetskem dnevu. Akademija je bila del dvodnevnega posveta z mednarodno udeležbo, ki so ga slovenski geodeti organizirali že petdesetič.

Uvodnemu nagovoru predsednika Zveze geodetov Slovenije, mag. Gregorja Klemenčiča, sta sledila govora dosedanjega predsednika Mednaroden zveze geodetov FIG, prof. Rudolfa Staigerja, ki se je slovesnosti pridružil na daljavo, ter predsednika Mednaroden kartografske zveze ICA, Tima Trainorja. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, kjer smo se preko utrinkov iz preteklih geodetskih dnevov in z glasbeno spremljavo Modrijanov sprehodili po slovenskih regijah, od koder prihajajo geodetska društva, ki tradicionalno gostijo geodetske dneve v svojih krajih.

Ob visokem jubileju je Zveza geodetov podelila tudi priznanja Zveze za izjemen prispevek k razvoju geodetske stroke na Slovenskem in delovanju društev.

Priznanje Zveze geodetov Slovenije za pomembne prispevke k razvoju geodetske stroke so prejeli Majda Lončar, ki je bila večkratna predsednica Celjskega geodetskega društva in je s svojim več kot 35-letnim aktivnim delom izredno veliko prispevala k delovanju društva in Zveze Jože Dajnko, predsednik Društva geodetov Severovzhodne Slovenije in je organiziral številna strokovna izobraževanja ter stalno skrbi za sodelovanje z Društvom inženirjev in tehnikov Maribor ter kot zavzeti planinec s planinskimi društvi, ter Milan Brajnik, ki je v dolgoletnem strokovnem in društvenem delu pomembno prispeval k razvoju geodetske stroke tako v vlogi večkratnega predsednika Ljubljanskega geodetskega društva kot v vlogi direktorja Geodetskega inštituta Slovenije.

Ob jubilejnem 50. geodetskem dnevu je Zveza geodetov Slovenije imenovala za zaslužne člane Mira Langerholca, Miloša Šuštaršiča in mag. Blaža Mozetiča.

• Miro Langerholc je večino svojega službovanja namenil delu, ki ga je opravljal v Geodetskem zavodu Maribor, poleg tega je bil zvest član Društva geodetov Severovzhodne Slovenije. Aktivno se vključeval v delo Društva geodetov Severovzhodne Slovenije in mu ostal zvest tudi po svoji upokojitvi. Ker je vneti pohodnik, se je vključil v pripravo planinske sekcije društva ter njene akcije slikovno dokumentiral in pripravljal razne reportaže.
• Miloš Šuštaršič je bil dolgoletni predsednik Ljubljanskega geodetskega društva, danes pa je kot upokojenec še vedno izjemno aktivni član organov društva. Kot prepričan družbeno odgovoren prostovoljec je vedno pripravljen na nesebično in zagnano delo v skupno dobro. Deloval je in še zelo aktivno deluje v vrsti društev. Ljubljanskemu geodetskemu društvu je zvest praktično od ustanovitve in že dolgo vrsto let deluje na različnih funkcijah v organih društva.
• Blaž Mozetič je opazno zaznamoval delovanje Zveze geodetov Slovenije v zadnjem desetletju, saj jo je zelo uspešno vodil kar dva mandata, to je v obdobju od 2013 do 2020. V tem času je pomembno prispeval k prepoznavnosti zveze in oblikovanju njene vizije. Geodetski dnevi so ostali najpomembnejše strokovno srečanje slovenskih geodetov, slavnostne akademije pa širše prepoznan dogodek, s katerimi je geodezija gradila svojo prepoznavnost navzven, prav tako pa je v tem času Geodetski vestnik postal pomembna mednarodno prepoznavna revija. Zveza je v tem času pripravila potujočo razstavo geodetskih inštrumentov, izdala knjigo in organizirala številne pogovore.

Plaketo za življenjsko delo je dobil Tomaž Banovec. V svojih letih strokovnega delovanja je Tomaž Banovec vidno doprinesel k razvoju in uvajanju novejših tehnologij pri izvajanju geodetskih meritev temeljnih mrež. Z dolgoletnim delom v Sloveniji in tujini je slovenskim geodetom privzgojil čut za spoštovanje geodezije kot pomembne tehnične stroke, ki mora vseskozi skrbeti za lasten razvoj in ob tem slediti potrebam drugih strok, ki naše podatke nujno potrebujejo za delovanje in razvoj. Po prvi zaposlitvi na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, kjer je vodil uvedbo novih metod, ki veljajo za začetke moderne kartografske znanosti na območju Slovenije, je delo nadaljeval z vodenjem Razvojnega inštituta Geodetskega zavoda SRS, zatem kot namestnik generalnega direktorja Zavoda SRS za družbeno planiranje in kot direktor Centra SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko. Leta 1981 je postal direktor Zavoda SRS za statistiko (sedaj Statistični urad RS), ki ga je vodil do upokojitve leta 2003. Raziskovalno-razvojno delo je nadgrajeval tudi pedagoškim udejstvovanjem in na Oddelku za geodezijo tedanje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani več let poučeval predmet Informacijski sistemi. Kot izjemen strokovnjak z velikimi analitičnimi sposobnostmi je bil dolgoletni član raznih teles in odborov Vlade Republike Slovenije, v različnih formalnih in neformalnih strokovnih sredinah pa ostaja aktiven še danes. S svojim pionirskim delom je močno pripomogel k posodobitvi postopkov dela in uveljavitvi sodobnih prostorsko-informacijskih tehnologij v slovenskem prostoru. Raziskovalno je deloval na področju prostorske informatike, geostatistike, geokodiranja, dokumentacije in inventarizacije. S podajanjem mnenj, strokovnih prispevkov in duhovitimi razpravami je popestril vrsto strokovnih srečanj in se redno udeleževal geodetskih dnevov, kot avtor pa izdal vrsto odmevnih strokovnih publikacij. Aktiven je bil in ostaja tudi izven matične stroke in tudi tam se je praviloma znašel v vodstveni vlogi, kot na primer z dolgoletnim vodenjem Planinske zveze na različnih ravneh. V zadnjem času energijo usmerja v sistemsko izboljšavo dostopnosti stanovanjskega fonda in prilagoditev uporabnosti potrebam ranljivih skupin prebivalstva.

O geodetskih dnevih

Začetki geodetskih dnevov v leto 1968, ko se je 29. avgusta sestal Republiški odbor takratne Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije, kjer so tudi obravnavali tematiko o posvetovanju geodetskih strokovnjakov v Sloveniji. Zapisali so takole: »Večkrat smo govorili o tem, da bi bilo dobro seznaniti tudi širše vrste članov naše organizacije o zadnjih dogajanjih v geodetski službi. To naj bi dosegli s posebnim dogodkom, ki bi ga izvedli v dveh dneh okrog 7 decembra. V kolikor bi bilo mogoče bi večer zaključili z družabnim srečanjem z malim programom ali brez. Taki pogovori bi bili kasneje vsakoletni in bi vedno obravnavali enega od zanimivih geodetskih področij dela.« Tako je še istega leta 6. decembra v Ljubljani potekal prvi geodetski dan. Ivan Golorej, takratni predsednik Zveze geodetskih inženirjev in geometrov, je ob prvem geodetskem dnevu zapisal »Hitro odvijanje vseh dogodkov našega življenja narekuje nenehno spremljavo dinamičnega razvoja današnjega časa. Tudi naša strokovna organizacija mora dati svoj delež. Zato smo se odločili organizirati posvetovanja. Želimo, da bi take prireditev zaživele in da bo postala tradicionalna.« Že v letu 1969 so srečanje poimenovali 2. geodetski dan.

Ta druženja pa niso ostala samo v Ljubljani. Geodetski dnevi so se, na pobudo geodetskih društev, selili iz kraja v kraj. Obiskali so Maribor, Bled, Dobrno, Kranj, Mursko Soboto, Krško, Novo Gorico, Celje, Slovenj Gradec, Novo Mesto, Portorož, Roglo, Čatež ob Savi, Bovec, Rogaško Slatino, Radence, Otočec, Podčetrtek, Kranjsko Goro, Ptuj, Dolenjske Toplice, Sežano, Laško, Koper in Velenje.

Tematike 50-tih geodetskih dni razjasni, da so le ti prinašali strateške vsebine in predstavljajo neke vrste gonilno silo razvoja stroke. Prvi geodetski dan je govoril o Razvoju geodetske dejavnosti v SRS, že naslednji, ki se je odvijal v Mariboru pa o Inventarizaciji prostora. Ob koncu šestdesetih let so geodeti razpravljali o problematiki organizacije geodetske dejavnosti, v sedemdesetih o vlogi geodetske službe oziroma geodeta v prostoru in inženirski geodeziji, ob koncu osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih o razvojni strategiji geodetske dejavnosti, v začetku drugega tisočletja o geodeziji in geoinformatiki na prelomu tisočletja. Začetek prvega desetletja v tem tisočletju sta zaznamovala področje upravljanje nepremičnin in digitalizacija podatkov, v zadnjem desetletju pa geodezija za kakovostne odločitve v prostoru in času. Danes je aktualna tema širše področje geodezije in njene vloge v digitalni transformaciji, zelenem prehodu in trajnostnem razvoju.

O Zvezi geodetov Slovenije

Zveza geodetov Slovenije (ZGS) je prostovoljna neprofitna zveza geodetskih društev, v katero so zaradi uresničevanja skupnih interesov v širši geodetski stroki združena geodetska društva, ki delujejo na območju Slovenije. Namen delovanja ZGS je uresničevanje skupnih ciljev geodetskih društev in njihovih članov, zlasti na področju informiranja, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, moderniziranja geodetske dejavnosti, dajanje in usklajevanje zakonskih pobud, sprejemanja stališč, mnenj in predlogov v vseh važnejših odprtih vprašanjih na širšem geodetskem in geoinformacijskem področju ter na področju upravljanja prostora. Zveza geodetov Slovenije, katere začetki delovanja segajo v daljno leto 1951, zametki njenega delovanja pa celo v leto 1911, ko so se slovenski geometri zbrali v Ljubljani na Skupščini geometrov Kranjske in osnovalo podružnico Centralnega geodetskega društva s sedežem na Dunaju ter začelo tudi izdajati društveno glasilo. Leta 1919 se je zgodil občni zbor Geodetskega društva Slovenije. Leta 1947 je bila ustanovljena Geodetska sekcija pri Zvezi inženirjev in tehnikov LR Slovenije, ki se je v letu 1951 preoblikovala v Društvo geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Že leta 1953 je začela zveza izdajati svoje strokovno glasilo Vestnik, ki je bilo predhodnik Biltena in današnjega Geodetskega vestnika.

Poleg osrednjega strokovnega foruma za domačo stroko predstavlja Zveza geodetov Slovenije tudi pomembno povezavo slovenske stroke s tujino, tako med zastopa slovensko geodetsko stroko v Mednarodni zvezi geodetov FIG (fr. Fédération Internationale des Géomètres), Mednarodnem združenju za geodezijo in fotogrametrijo ISPRS (angl. International Society for Photogrammetry and Remote Sensing) ter Mednarodnem kartografskem združenju ICA (angl. International Cartograhic Association).

Zapisali: Anka Lisec, Erna Flogie Dolinar

Foto: Miha Muck

Več informacij je na voljo pri Zvezi geodetov Slovenije (https://www.zveza-geodetov.si/) in na spletni strani: http://www.geodetskidan.si/

I am text block. Click edit button to change this text. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

50. GEODETSKI DAN

Digitalna preobrazba za trajnostne odločitve v prostoru

Velenje

22.‒23. september 2022

50th SLOVENIAN LAND SURVEYING DAY

Digital transformation for sustainable spatial decisions

Velenje September 22–23, 2022

PROGRAM / PROGRAMME

Četrtek, 22. 9. 2022 / Thursday, September 22, 2022

Program posveta / Programme of the symposium

Pozdravna govora / Welcome speeches

mag. Gregor Klemenčič, predsednik Zveze geodetov Slovenije/ President of the Association of Surveyors of Slovenia

Pozdravni govor gostitelja / Welcome speech of the host

Peter Dermol, župan MO Velenje / The Mayor of the municipality of Velenje

Slavnostni govor / Ceremonial address

Tim Trainor, predsednik Mednarodne kartografske zveze – ICA/ President of the International Cartographic Association – ICA

Podelitev priznanj Zveze geodetov Slovenije / Award Ceremony of the Association of Surveyors of Slovenia

Petek, 23. 9. 2022 / Friday, September 23, 2022

Program posveta / Programme of the symposium