Odprtje razstave je bilo v ponedeljek, 11. decembra 2017, ob 11. uri, v preddverju velike dvorane Državnega zbora.
Zbrane je nagovoril predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez.
“Geodezija je sicer precej stara veda, katere začetki lahko umestimo približno v leto 2000 pr. n. št., začetek moderne geodezije pa sega v čas 18. stoletja. Razvoj moderne geodezije smo v taistem času občutili tudi na Slovenskem, in sicer prav s sprejemom Zakona o zemljiškem davku, ki ga je pred 200 leti, točneje 23. decembra 1817, podpisal avstrijski cesar Franc I. In čeprav je bil prvenstveni cilj tega zakona sicer zemljiški davek, smo pri nas z njim dobili predvsem zemljiški kataster, imenovan franciscejski kataster, katerega arhiv danes predstavlja izjemno kulturno dediščino.”
Razstava tako predstavlja pomembno zgodovinsko prelomnico, katere izjemnosti se vsi, ki si z geodetsko stroko nismo posebej blizu, najverjetneje premalo zavedamo. Verjetno se večinoma tudi v tej hiši, torej v Državnem zboru, premalo zavedamo pomena, odgovornosti in vloge geodezije v družbi in jo posledično, sicer po krivici, jemljemo kot nekaj povsem samoumevnega. Pa vendar je obvladovanje prostora ena od najpomembnejših dejavnosti države, saj je ozemlje oziroma teritorij tudi eden njenih konstitutivnih elementov. Poleg tega je z razvojem družbe in človekovih pravic (katerih svetovni dan smo obeležili včeraj) tudi lastnina postala ne le človekova pravica, ampak pri nas celo ustavna kategorija, ki jo je potrebno ustrezno varovati.” vir spletna stran Državnega zbora.
Dne 23. decembra 1817 je avstrijski cesar Franc I.r. podpisal Zakon o zemljiškem davku. Gre za pravno podlago za začetek vzpostavitve tako imenovanega franciscejskega katastra v avstrijskem delu nekdanjega cesarstva, ki je obsegal pretežni del ozemlja današnje Slovenije.
Leto 1817 predstavlja prelomnico na področju razvoja sodobnega parcelno-orientiranega katastra. Z geodetsko izmero in kartiranjem so bili zbrani številni opisni podatki o geodetskih točkah in geodetski mreži, katastrskih občinah, naseljih, stavbnih in zemljiških parcelah, rabi zemljišč ter posestnikih, kar predstavlja izredno kulturno dediščino in bogat vir za zgodovinske raziskave. Zemljiški kataster se v dveh stoletjih ni bistveno spremenil, še najbolj so se zaradi tehnološkega razvoja spreminjali merska oprema, oprema za kartiranje ter načini shranjevanja in posodabljanja katastrskih podatkov.
Razstava ponuja sistematičen vpogled v razvoj merske opreme, še posebej instrumente, ki so se uporabljali pri vzpostavitvi in vzdrževanju zemljiškega katastra na območju Slovenije. Med drugim so na ogled preprosta geodetska merska mizica iz prve polovice 19. stoletja, pripomočki za kartiranje, risanje in računanje, originali katastrskih načrtov ter geodetski instrumenti, zlasti teodoliti (najstarejši teodolit na razstavi je iz leta 1861).
Geodezija je danes poznana in uveljavljena ter za dobro delovanje prostega trga nepremičnin nepogrešljiva stroka. Z razstavo v Državnem zboru opozarjamo na velik pomen kakovostnega sistema zemljiške administracije za učinkovito delovanje države.
Zveza geodetov Slovenije je v sodelovanju z različnimi institucijami v letu 2017 že pripravila več dogodkov ob 200-letnici začetka zemljiškega katastra. Razstava je bila tudi v protokolarnem objektu na Brdu pri Kranju v okviru 45. Geodetskega dneva. Med drugim je ob izdaji monografije »Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem« osnovala razstavo starih geodetskih instrumentov. Idejna zasnova in soavtorji razstave so geodeti z Geodetske uprave RS, ki že več let ljubiteljsko evidentirajo, popisujejo in obnavljajo geodetsko-katastrsko opremo ter instrumente po Sloveniji.
Razstava ponuja sistematičen vpogled v mersko opremo, še posebej instrumente, ki so se uporabljali pri vzpostavitvi in vzdrževanju zemljiškega katastra na območju današnje Slovenije od konca 19. stoletja do danes. Na razstavi so med drugim na ogled preprosta geodetska merska mizica iz prve polovice 19. stoletja, pripomočki za kartiranje, risanje in računanje, originali katastrskih načrtov ter geodetski instrumenti, kjer velja posebej izpostaviti teodolite. Ti so med instrumenti najštevilčnejši. Najstarejši teodolit z razstave je izdelalo podjetje E. Kraft & Sohn na Dunaju daljnega leta 1861. Instrumenti za izmero kot tudi druga oprema za katastrsko izmero in kartiranje so bili nekoč osnovani zgolj na mehanskih in optičnih rešitvah, kar danes seveda ni več slučaj. Čeprav so naprave namenjene predvsem meroslovju, torej pridobivanju prostorskih podatkov, jih odlikuje videz oziroma oblika, ki je prijetna na pogled, tako so naprave zanimive tudi z oblikovnega vidika.
Razstava je gostovala že v več krajih po Sloveniji (v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, v Gorenjskem Muzeju v Kranju, Pokrajinskem muzeju Celje in v Muzeju premogovništva v Velenju). V mesecu decembru razstava gostuje v Državnem zboru RS ter s tem simbolično najavlja 200-let od pravnega temelja za vzpostavitev zemljiškega katastra na Slovenskem.
Prav je, da se je zavedamo te bogate kulturne dediščine, jo spoštujemo, dokumentiramo, hranimo in varujemo za prihodnje rodove. Na ta način se bomo morda tudi v Sloveniji bolj zavedali, kako pomemben je kakovosten sistem zemljiške administracije s podatki o nepremičninah za delovanje države.
Razstavo so pripravili Zveza geodetov Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Geodetski inštitut Slovenije. Fotogalerija.
Razstavo si je mogoče ogledati v preddverju velike dvorane Državnega zbora, in sicer od ponedeljka, 11. decembra do vključno petka, 15. decembra 2017. Ogled razstave v Državnem zboru je mogoč ob delavnikih, v uradnem času od 9. do 15. ure, razen v času sprejemov in drugih organiziranih dogodkov. Posamezni obiskovalci si razstavo lahko ogledajo brez predhodne najave, skupine pa morajo svoj prihod predhodno napovedati Službi za odnose z javnostmi (obiski@dz-rs.si). Za vse obiskovalce je obvezen varnostni pregled.
MEDIJI:
Objava na spletni strani Državnega zbora
Ministrstvo za okolje in prostor
Geodetska uprava Republike Slovenije
UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
