1927 – 2021
Na pragu pomladi nas je v 94. letu zapustil ugledni slovenski geodet in univerzitetni profesor v pokoju dr. Milan Naprudnik. Rodil se je v Celju in tako kot mnoge družine s tega dela Slovenije so bili tudi Naprudnikovi med drugo svetovno vojno izgnani v Bosno, od koder so se vrnili šele po koncu vojne. Po maturi na celjski gimnaziji se je vpisal na Tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, na Oddelek za geodezijo, kjer je diplomiral leta 1954.
Poklicno pot geodeta je Milan Naprudnik začel že med študijem in jo po diplomi nadaljeval na Geodetskem zavodu Celje, nabiral si je izkušnje na terenskih meritvah in napredoval do direktorja te ustanove. Leta 1964 je postal direktor Geodetskega zavoda Republike Slovenije, leta 1967 pa direktor Geodetske uprave Republike Slovenije.
Leta 1970 je Milan Naprudnik prevzel vodenje Zavoda za regionalno-prostorsko planiranje Republike Slovenije. V svojo delovno skupino je znal pritegniti različne strokovnjake, ki so se ukvarjali s prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, tedaj pri nas še dokaj nove znanstvene in strokovne vede. Z izsledki raziskovalnega in strokovnega dela je Milanu Naprudniku in njegovi skupini uspelo prepričati tudi tedanje vodstvo Slovenije, da je treba preprečiti stihijske procese urbanizacije v slovenskem prostoru in vpeljati politiko policentričnega prostorskega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ker je vključitev prostorskega in regionalnega planiranja v sistem samoupravnega družbenega planiranja leta 1976 pomenila opustitev ter s tem degradacijo znanstvenega in strokovnega dela na področju urejanja prostora, je bil Milan Naprudnik decembra istega leta odstavljen z vodilnega položaja na področju prostorskega planiranja. Po enoletnem premoru je prevzel vodenje Geodetske uprave Republike Slovenije, leta 1984 pa je prevzel mesto glavnega republiškega urbanističnega inšpektorja in vodil republiški urbanistični inšpektorat do upokojitve leta 1993.
Leta 1994, ko je R Slovenija prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, pa se je na povabilo vlade ponovno aktiviral in na Ministrstvu za okolje in prostor prevzel predsedovanje Stalnemu odboru Alpske konference do leta 1998 ter s svojimi organizacijskimi in strokovnimi izkušnjami ter odličnim vodenjem interdisciplinarnih mednarodnih ekip pomembno prispeval k uveljavljanju Sporazuma o varstvu Alp, ki so ga ratificirale države na območju Alp in Evropska unija. V mednarodnem okolju je razvijal pomembne ideje za trajnostni razvoj. Nastali so protokoli Urejanje prostora in trajnostni razvoj, Energija, Gorski gozd, Hribovsko kmetijstvo, Varstvo narave in urejanje krajinbe, Promet, Varstvo tal in Turizem ter ustanovljena madnarodna mreža za zavarovana območja v Alpah.
Od upokojitve dalje je ljubiteljsko deloval v nevladnih organizacijah na področju varstva urejanja prostora, varstva okolja in narave (npr. CIPRA International, PANGEO, PZS, ipd).
Milan Naprudnik je od nekdaj menil, da geodetski strokovnjak potrebuje izredno široko, ne le tehnično, temveč tudi naravoslovno in družboslovno znanje, in se je v tej smeri tudi sam izobraževal. Leta 1979 je magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja (IPŠPUP FAGG), leta 1986 pa tudi doktoriral.
Pedagoško univerzitetno kariero je začel leta 1976 in jo dolga dela opravljal kot honorarni sodelavec. Mnogim študentom je bil mentor ali somentor pri diplomskih in magistrskih nalogah ter doktorskih disertacijah. Prizadeval si je za pretok znanja iz univerzitetnih krogov v strokovno prakso in interdisciplinarnost in to poslanstvo nenehno udejanjal. Objavil je veliko strokovnih člankov in publikacij, predvsem s področja prostorskega načrtovanja ter soodvisnosti geodezije in prostorskega načrtovanja, ter se neumorno zavzemal zato, da se v Sloveniji okrepi regionalno načrtovanje in udejani smotrna raba prostora.
Da njegovo delo ni ostalo neopaženo, dokazujejo številna priznanja, odlikovanja in častna članstva, naj omenimo le Red dela z zlatim vencem (1970) in Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1985) (Odlikovanje SFRJ za posebne zasluge pri razvoju družbe) prav tako pa tudi priznanja drugih stanovskih združenj (Atletske zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Zveze geodetov Slovenije, Urbanistične zveze Jugoslavije, Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, itd).
Prof. dr. Milan Naprudnik je slovenski geodeziji kot tudi regionalnemu prostorskemu planiranju dodal svetovljanstvo in širšo družbeno težo. Pod njegovim vodstvom se je slovenska geodezija po zgledu drugih zahodnih držav izredno hitro razvijala iz zemljemerske vede v pomembno znanstveno disciplino, ki zagotavlja poleg drugega tudi strokovne podlage za načrtovanje posegov v prostor in gospodarjenje z njim.
Njegova karizma, osebnostni značaj in jasnost misli je skozi leta navdihovala vrsto generacij slovenskih geodetskih in drugih strokovnjakov. S svojim delovanjem v stroki in uveljavljanjem geodezije in prostorskega planiranja v družbi, nam pušča bogato zapuščino, na kateri lahko gradimo nadaljnje razvojne usmeritve na vseh področjih delovanja geodetske stroke. Za vse to se mu slovenski geodeti iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo z njegovo dediščino skrbno ravnali in upoštevali vse nasvete in sugestije, ki nam jih je dajal skozi svojo bogato in dolgo strokovno kariero. Zaradi svojega delovanja in prijateljskega odnosa nam ostaja v trajnem zgodovinskem spominu.
Doc.dr. Anton Prosen
