Zveza geodetov Slovenije in Celjsko geodetsko društvo
najavljata izvedbo strokovnega posveta
z delovnim naslovom
Digitalna preobrazba za trajnostne odločitve v prostoru,
ki bo 22. in 23. septembra 2022 v Velenju
Digitalna preobrazba je eden najpomembnejših dejavnikov prihodnje gospodarske rasti in ravni blaginje. Pomembnost digitalne preobrazbe in z njo povezana problematika je izpostavljena tudi v strateškem dokumentu eMOP, ki ga je sprejelo Ministrstvo za okolje in prostor in govori o digitalni preobrazbi prostora in okolja. V tem dokumentu je med drugim zapisana problematika s katero se srečujemo v zadnjem obdobju: »Obstoječe stanje nepopolnih in nepovezanih prostorskih, zemljiških in okoljskih evidenc povzroča konflikte med razvojnimi potrebami in varstvom okolja, narave in voda.« Mnogi organi vzdržujejo veliko število zbirk podatkov, ki vsebujejo podatke o lokaciji pojava ali objekta v prostoru. Te zbirke niso ustrezno medsebojno povezane in ne temeljijo na enotni podatkovni politiki. Pomemben izziv digitalne preobrazbe prostora je povezovanje teh zbirk podatkov, ki vključuje prilagoditev pravil in procesov na način, da se bodo povezave med podatki ohranjale. Digitalna preobrazba na področju geodezije se je začela že pred več kot 30-timi leti. Med prvim je bil vzpostavljen digitalen zvezni sloj zemljiškokatastrskega prikaza za celotno Slovenijo, ki je skupaj z drugimi digitalni podatki, ki jih vzdržuje geodetska uprava, postal pomemben in nepogrešljiv del mnogih geografskih informacijskih sistemov. Kataster nepremičnin je s tem postal pomemben vezni člen med mnogimi podatkovnimi zbirkami. Razlogov za to je verjetno več, najpomembnejše pa je dejstvo, da kataster nepremičnin združuje podatke o legi, obliki in lastnostih nepremičnin ter je hkrati edina evidenca, ki se preko parcele in stavbe povezuje z evidenco o stvarnih pravicah na nepremičninah – zemljiško knjigo.
Vedno več zahtev po ustrezni povezanosti in povezljivosti prostorskih podatkov ponuja veliko priložnosti tudi geodeziji oz. geodetom. Da bodo geodeti lahko pravočasno ponudili ustrezne rešitve, bo najprej potrebno veliko pozornosti nameniti analizi in razumevanju problematike ter ponotranjenju spoznanj o spremembi vloge in pomena geodezije na področju upravljanja prostora v bližnji prihodnosti.
Tema letošnjega geodetskega dneva predstavlja nadaljevanje široko zastavljene teme preteklega geodetskega dne. Osrednja pozornost bo namenjena povezovanju, ki je prepoznano kot ključno v digitalni preobrazbi. Poskušali bomo predstaviti pomembnost povezovanja katastra nepremičnin z drugimi evidencami, ter priložnosti, ki se pri tem ponujajo geodeziji in geodetom. Več informacij o dogodku najdete na spletni strani ZGS https://www.zveza-geodetov.si/.
Vljudno vabljeni k sodelovanju in udeležbi na jubilejnem 50. Geodetskem dnevu!
Vsi udeleženci dvodnevnega dogodka ste lepo vabljeni tudi na Slavnostno akademijo ob okrogli obletnici, ki bo v četrtek 22. 9. 2022 ob 18:00. Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na seminarju pridobijo 5 kreditnih točk iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.
Celoten program o dogodku in prijavnico najdete na spletni strani http://www.geodetskidan.si.
dr. Damjan Doler
Predsednik programskega odbora
mag. Gregor Klemenčič
Predsednik Zveze geodetov Slovenije
Mitja Domajnko
Predsednik organizacijskega odbora
Zveza geodetov Slovenije in Celjsko geodetsko društvo organizirata v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor RS – Geodetsko upravo RS, Univerzo v Ljubljani – Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Inženirsko zbornico Slovenije, Združenjem geodetskih izvajalcev GIZ-GI ter Geodetskim inštitutom Slovenije jubilejni 50. geodetski dan, ki se bo odvijal 22. in 23. septembra v Kulturnem domu v Velenju.
Obeležitvi tega visokega jubileja je namenjena četrtkova slavnostna akademija z eminentnimi gosti iz Slovenije in tujine. Med drugim se bodo dogodka udeležili predstavniki Mednarodne zveze geodetov FIG (fr. Fédération Internationale des Géomètres), Mednarodne kartografske zveze IAC (ang. International Cartographic Association), evropskega združenja geodetskih uprav Eurogeographics ter evropskega združenja EuroSDR. Sprehod od prvega geodetskega dneva, ki sega v leto 1968, do danes, bo spremljal kulturni program. Ob tej priložnosti bo Zveza geodetov Slovenija podelila priznanja zaslužnim članom za dolgoleten prispevek k razvoju stroke in delovanju Zveze.
Osrednji del geodetskih dni je tradicionalno strokovni posvet, namenjen promociji naprednih rešitev v stroki, informiranju o novostih tako na zakonodajnem kot tehnološkem področju ter izmenjavi strokovnih izkušenj, dobrih praks. Dvodnevni strokovni posvet z mednarodno udeležbo letos ponuja predavanja tujih in domačih strokovnjakov, ki tematsko naslavljajo izzive sodobnih geoprostorskih informacijskih tehnologij, prostorske podatkovne infrastrukture in katastrov nepremičnin. Posebna pozornost bo namenjena obeležbi 200-letnice izmere Triglava, ki je bila prvič izvedena v okviru vojaške geodetske izmere daljnega leta 1822, s to tematiko pa so tudi povezana petkova predavanja, ki so namenjena izzivom sodobne geodetske izmere in naprednim geodetskim storitvam.
Geodetski dan se bo zaključil z okroglo mizo na temo kadrovskih izzivov v stroki; hiter tehnološki razvoj, vse bolj razširjene geoinformacijske storitve z izredno hitro rastočimi zahtevami družbe namreč zahtevajo vse več strokovnjakov na širšem področju geodezije, geoinformatike in upravljanja prostora. Zaradi tako velikega povpraševanja po kadrih na trgu dela postaja geodet-geoinformatik vse bolj deficitaren poklic. Upamo, da bodo sodobne tehnologije vendarle v prihodnje privabile več mladih, da se odločijo za študij in delo na tem področju – ta poklic v tujini že uvrščajo med poklice prihodnosti.
Več informacij je na voljo pri Zvezi geodetov Slovenije (https://www.zveza-geodetov.si/) in na spletni strani: http://www.geodetskidan.si/
